GENERALNA POLICIJSKA UPRAVA
11:00 ZADNJA MEJA LAŽI, POLIGRAF – Goran Savič s sodelavci
Poligraf je eno najbolj skrivnostnih orodij kriminalistične preiskave, o katerem kroži veliko mitov, prepričanj in filmskih interpretacij. Na predstavitvi boste dobili priložnost od blizu spoznati, kako poligraf dejansko deluje, kdaj se odločimo za njegovo uporabo, kaj meri in kako policija rezultate uporablja v praksi. Strokovnjaki bodo pojasnili, katere fiziološke odzive poligraf zaznava in zakaj je interpretacija rezultatov pogosto najzahtevnejši del celotnega postopka. Razjasnili bodo tudi, zakaj poligraf ni »detektor laži«, kot ga pogosto prikazujejo televizijske serije, temveč orodje, ki zahteva natančno metodologijo, izkušenega preiskovalca in pravilno izveden postopek.
Ali je laž res tako enostavno razkrinkati, kot nas prepričujejo filmi? Vabljeni, da se prepričate.
Obvezna prijava do zapolnitve mest na: info@zadobrobranje.si
GENERALNA POLICIJSKA UPRAVA
11:00 ZADNJA MEJA LAŽI, POLIGRAF – Goran Savič s sodelavci
Poligraf je eno najbolj skrivnostnih orodij kriminalistične preiskave, o katerem kroži veliko mitov, prepričanj in filmskih interpretacij. Na predstavitvi boste dobili priložnost od blizu spoznati, kako poligraf dejansko deluje, kdaj se odločimo za njegovo uporabo, kaj meri in kako policija rezultate uporablja v praksi. Strokovnjaki bodo pojasnili, katere fiziološke odzive poligraf zaznava in zakaj je interpretacija rezultatov pogosto najzahtevnejši del celotnega postopka. Razjasnili bodo tudi, zakaj poligraf ni »detektor laži«, kot ga pogosto prikazujejo televizijske serije, temveč orodje, ki zahteva natančno metodologijo, izkušenega preiskovalca in pravilno izveden postopek.
Ali je laž res tako enostavno razkrinkati, kot nas prepričujejo filmi? Vabljeni, da se prepričate.
Obvezna prijava do zapolnitve mest na: info@zadobrobranje.si
KINOTEKA
17:00 FILM – Posebno poročilo (Minority Report), Steven Spielberg, ZDA, 2001, 35 mm, 2.35, barvni, 146′ mint, sp
Osnova za film Stevena Spielberga je zgodba priznanega pisca znanstvene fantastike Philipa K. Dicka. Pripoved je postavljena v Washington v leto 2054. Detektiv John Anderton (Tom Cruise) ima sposobnost, da prepreči zločin, še preden se zgodi. Tako marsikomu prihrani trpljenje, ki ga je bil deležen tudi sam ob tragični izgubi sina. Nekega dne pa povsem nepričakovano John postane osumljenec za umor. Zato mu začne slediti enota najbolj sposobnih sodelavcev, ki jih vodi Johnov tekmec Danny Witwer (Colin Farrell). John mora na begu prelisičiti vrhunsko izpopolnjen nadzorni sistem mesta, ki se mu sicer ni mogoče izogniti.
19:40 MEJE PRIHODNOSTI – UMETNA INTELIGENCA IN PREGON STORILCEV KAZNIVIH DEJANJ – Aleš Završnik (IzK PF), Daniel Skočaj (FRI UL) in Maja Modic (UM FVV)
Minority Report je bil znanilec fantazme, ki jo danes pri policijskem delu uresničuje umetna inteligenca: kako preprečiti kriminaliteto, še preden se zgodi? Kako odkriti jutrišnji zločin iz znakov, ki se kažejo že danes? Kako razkriti bodočega morilca, ki morda še niti ne ve, da bo postal morilec? Kako odkriti »spečega terorista«, kar si je zadala protiteroristična zakonodaja v nekaterih državah EU?
Z vsemi temi »večnimi« vprašanji preprečevanja kriminalitete z odpravljanjem vzrokov, ki vodijo do nje, se ukvarja Minority Report, znanilec napovedne analitike v policijskem delu oziroma napovednega policijskega delovanja (predictive policing), ki se je uveljavilo v zadnjih desetletjih z vzponom umetne inteligence. In zakaj bi ostali le pri napovedovanju kriminalcev z napovednimi policijskimi programi, kot sta PredPol in Blue CRUSH, če bi lahko napovedovali tudi politične disidente in druge transgresiste?
Okrogla miza, ki bo sledila predvajanju filma, se bo osredotočila na sodobne napovedne programe, ki so vstopili v mehanizme družbenega nadzora z vsemi koristmi, ki jih prinašajo z vidika učinkovitosti, pa tudi z usodnimi slabostmi za človekove pravice in kavtele, previdnostne ukrepe sodobnega kazenskega prava, ki naj bi prav preprečevalo kaznovanje ljudi, še preden so dejansko izvršili kaznivo dejanje.
INŠTITUT ZA KRIMINOLOGIJO PRI PRAVNI FAKULTETI V LJUBLJANI
17:00 – 17:20 IZVEN OKOVOV: TRGOVANJE Z LJUDMI NAŠEGA ČASA – Marko Balažic, asistent na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Trgovanje z ljudmi je bilo zgodovinsko povezano z najbrutalnejšimi oblikami zasužnjevanja in preprodaje ljudi, danes pa se kaže v raznolikih, prikritih in zato težje dokazljivih praksah izkoriščanja, ki temeljijo na ranljivosti, prevari, zlorabi zaupanja ali ekonomski odvisnosti žrtev. Čeprav si danes trgovanja z ljudmi ne moremo več vedno predstavljati kot neposredno izmenjavo »denar za človeka«, ostaja bistvo enako: storilci ljudi izkoriščajo za svojo korist in z njimi ravnajo kot s sredstvom za doseganje svojih ciljev. Zato se zastavlja vprašanje, ali izraz »trgovina« še ustrezno zajema novodobne, manj spektakularne, a nič manj škodljive oblike izkoriščanja. Pomembneje od samega poimenovanja pa je, da znamo takšna ravnanja prepoznati in jih ustrezno opredeliti. Sodobne migracije, velike ekonomske razlike in socialne neenakosti povečujejo ranljivost ljudi za različne oblike izkoriščanja. Tudi Slovenija pri tem ni izjema – kot tranzitna in ciljna država se sooča s številnimi izzivi, povezanimi s trgovanjem z ljudmi.
17:30 – 17:50 LJUBITI MORILCA – ŽRTVE DEMOKRACIJE – Dragan Petrovec, upokojeni profesor, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
Lanskoletni prvi del teme »Ljubiti morilca« je bil posvečen razmišljanju o težko razložljivi navezanosti na nasilneža, tudi morilca, v bližnjem odnosu, partnerski ali zakonski zvezi. Drugi del se ukvarja s spoštovanjem, čaščenjem in celo posnemanjem najbolj problematičnih osebnosti, ki odločajo o vojnah in zločinih proti človečnosti. Tudi tovrstno nasilje je bolj privlačno, kot smo si pripravljeni priznati. Ni treba v zgodovino, vse se dogaja pred našimi očmi, tudi z državno podporo trenutne politične oblasti.
18:00 – 18:20 ZALEZOVANJE V LITERATURI IN SLOVENSKI REALNOSTI – dr. Eva Bertok in dr. Nežka Sajinčič, Raziskovalki na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
Lanskoletni prvi del teme »Ljubiti morilca« je bil posvečen razmišljanju o težko razložljivi navezanosti na nasilneža, tudi morilca, v bližnjem odnosu, partnerski ali zakonski zvezi. Drugi del se ukvarja s spoštovanjem, čaščenjem in celo posnemanjem najbolj problematičnih osebnosti, ki odločajo o vojnah in zločinih proti človečnosti. Tudi tovrstno nasilje je bolj privlačno, kot smo si pripravljeni priznati. Ni treba v zgodovino, vse se dogaja pred našimi očmi, tudi z državno podporo trenutne politične oblasti.
18:00 – 18:20 Sproščeno druženje, dodatna vprašanja.
VODNIKOVA DOMAČIJA
16:00 OTVORITEV – Maša Jelušič programska vodja Krimifesta
16:05 FUNKCIJA NASILJA V DETEKTIVKAH – Vlasta Jalušič, Primož Mlačnik, povezuje Mirt Komel
Nasilje predstavlja osrednji problem vsake detektivke. Umor kot eno izmed najnasilnejših dejanj, kar jih premore človek, jemlje življenje sočloveku, povzroča bolečine svojcem, straši širšo javnost in nasploh razdira družbene vezi. A v detektivkah umora praviloma ne vidimo, pač pa se soočimo z njim kot fait accompli, naloga detektiva pa je v tem oziru predvsem natančna rekonstrukcija nasilja, ki se je že zgodilo, in od tod dedukcija morilca. Od koder vprašanje: kakšna je vloga nasilja v detektivskih zgodbah in kaj nam lahko potemtakem slednje povejo o nasilju v naši družbi? Omizje s sodelovanjem filozofije, kulturologije in pisateljskih izkušenj bo poskušalo podati nekaj teoretskih odgovorov na praktična vprašanja glede tega, kako misliti nasilje v detektivkah.
17:00 ČASTNI GOST KRIMIFESTA AVGUST DEMŠAR O TEM, ČESAR NE MORE POVEDATI NA INTERVJUJIH IN LITERARNIH GOSTOVANJIH – Tomaž Zupančič in Maiken Zupančič Danko
Avgust Demšar je nagrajeni pisatelj in eden najpomembnejših predstavnikov sodobnega domačega detektivskega romana, v svojem drugem življenju pa je nekdo drug … profesor likovnih znanosti in raziskovalec umetnosti. Predstavljeni bosta umetniški deli, ki sta determinirali Demšarjev odnos do literature in mu še danes pomagata pisati kriminalke. Pisec kriminalk bo podal tudi psihoanalitični odgovor na najpogostejše vprašanje novinarjev in moderatorjev literarnih večerov: Zakaj ste se odločili prav za žanr kriminalke? Razkril pa bo tudi, kaj skriva v svojem mobilnem telefonu in kako obsedenost z žanrom kriminalke določa življenje njegove družine. V ta namen bo pripeljal prav posebno gostjo, ki bo predstavila svoj prvenec, hibridno kriminalko z naslovom Idrija Almadén.
18:00 KRIMINALKA BREZ MEJA – lanskoletni nominiranci nagrade pila – Avgust Demšar, Tadej Golob, Marija Jakopin. Povezuje Maja Peharc.
Lansko leto je Krimifest podelil žanrsko nagrado pila in pri tem izpostavil kar pet izjemnih nominirancev. Med njimi tri avtorje, ki vsak na svoj način oblikujejo sodobno slovensko kriminalko: Tadej Golob, avtor, ki je s serijo o Tarasu Birsi že s prvim romanom Jezero postavil nove standarde žanra v Sloveniji; Marija Jakopin, lanskoletno presenečenje z odlično humorno kriminalko Kristalna smrt; ter Avgust Demšar, dobitnik nagrade pila z izjemnim romanom Estonija.
Kakšno vlogo imajo nagrade in priznanja v svetu kriminalk? Dva gosta sta bila večkrat nominirana za nagrado kresnik, Tadej Golob jo je tudi prejel, a kljub temu vsi trije ustvarjajo predvsem za bralce, za ljudi, ki slovenske kriminalke berejo zaradi vpetosti v domač prostor. So nagrade spodbuda ali breme pričakovanja? Avtorji bodo spregovorili tudi o tem, kako nastajajo njihove knjige, kako se lotevajo promocije, se ukvarjajo s prevodi, kakšne izzive vidijo v prihodnosti žanra in kaj lahko bralci pričakujejo v prihodnje.
19:00 KRIMIKVIZ – splošni pub kviz
KrimiKviz bo tokrat raziskoval meje – tiste med lažjo in resnico, med kriminalom in moralo, med črtami na zemljevidu in mejami, ki jih nosimo v svojih glavah. V ospredju ostajajo kriminalke, kriminal in literatura, kjer se fikcija pogosto nevarno približa resničnosti.
Prijave do 3. 11. 2026, 2 – 4 člani na ekipo.
Prijavnine ni, nagrade so.
Prijavi svojo ekipo na info@zadobrobranje.si.
VODNIKOVA DOMAČIJA
16:00 DETEKTIVKA V STRIPU – Janez Grm, Matej de Cecco in Maša Ogrizek. Povezuje Peter Kuntarič.
Mojmir in Krištof, Primer izginule kuharice – Janez Grm in Matej de Cecco. Založba Stripolis.
Detektivska agencija Šapa – Maša Ogrizek in Dora Kaštrun. Založba Miš.
Dogodek je posvečen detektivkama za mlade in mlade po malih sivih celicah, stripoma, ki dokazujeta, da slovenski otroški in mladinski strip zadnja leta samozavestno stopa v svet mračnih skrivnosti, ugank in pronicljivih junakov.
Kako se avtorji malih sličic in kvadratkov lotevajo pisanja in snovanja detektivskih zapletov, kako gradijo mladim všečne like ter kako v zgodbo vpenjajo elemente skrivnosti, ugank in presenečenj? Poseben poudarek bo na vizualnem pristopu, kako se z risbo ustvarja napetost, kako risar vodi bralčeve oči po prizorih in kako strip kot medij odpira drugačne pripovedne možnosti kot roman ali kratka zgodba. Pokukali boste v ustvarjalni proces, v ozadje nastajanja sodobnih otroških detektivskih stripov ter v razmišljanja avtorjev o tem, kam se ta žanr v Sloveniji še lahko razvije v prihodnje.
17:00 Mladinska knjiga, #knjigebrat. Meje med resničnostjo in kriminalko! – Sara Volčič z dijakinjami in dijaki, vodi Jan Stergar
18:00 RESNICA, LAŽ IN POLIGRAF – Goran Savič
Kaj je laž? In ali jo je res tako preprosto razkrinkati, kot nas prepričujejo televizijske serije in filmi? V popularni kulturi se zdi, da je laž skoraj vedno očitna: bežen pogled v stran, nemirne roke, pospešen utrip. Resničnost pa je precej bolj zapletena in pogosto tudi bolj presenetljiva. Na predstavitvi bomo raziskali, kako policija v praksi pristopa k prepoznavanju laži ter kakšno vlogo ima pri tem poligraf. Strokovnjaki bodo pojasnili, kaj poligraf dejansko meri, kdaj je uporaben in zakaj ga spremlja toliko mitov.
Dotaknili se bomo tudi vprašanja, ali se resnica včasih razkrije tam, kjer je najmanj pričakujemo – v jeziku.
Ali nas izda način, kako oblikujemo stavke? Kolikokrat ponovimo določene besedne zveze?
Odstrli bomo vpogled v svet, kjer se prepletajo psihologija, fiziologija, komunikacija in kriminalistika. Namen dogodka je razjasniti, kaj je znanstveno utemeljeno, kaj je del postopkov policije in kaj je zgolj privlačna fikcija, ki jo ustvarjajo scenaristi.
19:00 MEJA MED VISOKO LITERATURO IN ŽANROM – Agata Tomažič, Vinko Möderndorfer, Mirt Komel. Povezuje Andrej Blatnik.
Kako je prestopati iz ‘visoke’ literature v kriminalko in spet nazaj? Ušabti, Človek pod ulico, Medsočje … in še številna druga dela, tudi dela drugih avtorjev in avtoric. Kaj se zgodi, pridobi, izgubi ob prehodu? Kako ga sprejmejo bralci in bralke, kritika, literarne nagrade? Sta ‘visoka’ in popularna literatura še tako ločeni, kot sta bili včasih? Sta še tako ločljivi? Osebna mnenja in pričevanja bodo podprta z nekaj bralnimi statistikami in izkušnjami.
20:00 PODKAST O.B.O.D. KDO JE ZAČEL SLOVENSKO KRIMINALKO? – Mito Gegič, Igor Harb, Aljoša Harlamov
Ne, slovenska kriminalka se ni začela s Tadejem Golobom. Ne, niti z Avgustom Demšarjem. Če zaupamo slovenski literarni zgodovini, moramo začetke slovenske kriminalke iskati v drugi polovici 19. stoletja. Pa lahko zaupamo slovenski literarni zgodovini? Kakšni so začetki slovenske kriminalke? Kaj nam pove o prihodnosti slovenskega žanra, slovenske literature in – ja, zapisali bomo – o prihodnosti slovenskega naroda? Agentje prvega slovenskega žanrskega podkasta se bodo v drugem gostovanju na Krimifestu pogumno podali v daljno preteklost in predebatirali začetek slovenske literarne kriminalke od Jakoba Alešovca in Ljube Prenner do Mikija Mustra in Leopolda Suhodolčana. Pri tem si bodo pomenljivo vihali svoje brčice (zlasti Igor).
VODNIKOVA DOMAČIJA
16:00 DELAVNICA PISANJA KRIMINALK BREZ MEJA – Avgust Demšar s Karmen Petric, Mašo Jelušič in Andrejem Blatnikom
Gre za predstavitev nove delavnice krimiromana, ki se bo v polni obliki odvila leta 2027. Kje, kako in zakaj – to za zdaj ostaja skrivnost. Uvodna predstavitev je namenjena vsem, ki jih zanima pisanje kriminalk, a bi radi najprej izvedeli, komu je delavnica namenjena, kako se prijaviti, kako bo potekala in kaj lahko od nje pričakujejo.
V prvem delu bomo razložili osnovne pojme pisanja kriminalnega žanra. Od grajenja zgodbe in vzdušja do razumevanja, kako nastajajo napetost, motivi in preobrati. Nato pa se bomo v drugem delu preizkusili v praktični vaji oblikovanja likov, pri kateri boste s pomočjo posebne ustvarjalne naloge zasnovali svoj … zaplet, osumljenca, preiskovalca?
18:00 NOVA PERESA V SLOVENSKI KRIMINALKI – Aljoša Harlamov, Karmen Petric, Jure Godler, povezuje Maša Jelušič
V slovenski kriminalki se pojavlja vse več novih peres, ki prihajajo iz presenetljivo različnih ustvarjalnih okolij. Od urednika, ki je stopil med pisatelje kriminalk, do televizijskega voditelja in avtorja vohunskih romanov, ki je stopil v svet krimičev; od pisateljice ljubezenskih romanov, ki je odkrila temnejše pripovedne tokove, pa do znanstvenice s področja ekoloških ved, ki je presenetila z vstopom v kriminalni žanr. Vsak od njih je kriminalki dodal svoj ton, svoj pogled in svojo izkušnjo.
Kaj je te raznolike ustvarjalce sploh povleklo v kriminalko. Kako začeti, ko se prvič lotiš žanra? Zakaj se sploh odločiti za kriminalko? Katere ovire so najpogostejše in kako so jih prestopili? Kako izbrati pravo vrsto kriminalke – detektivsko, psihološko, proceduralno, humorno? In morda najtežje vprašanje: kako po prvem uspehu nadaljevati?
19:00 PODELITEV NAGRADE ŽANROMET – povezujeta Boštjan Gorenc Pižama in Jure Godler.
Letos podeljujemo nagrado žanromet za spodbujevalce žanra, to so avtorji, prevajalci, uredniki, založniki, knjigarji, bibliotekarji, kritiki, znanstveniki, producenti in drugi, ki so s svojim delom prispevali k uveljavljanju kvalitetnih popularnih žanrov in njihovemu udomačevanju v slovenskem okolju. Žirijo sestavljajo Andrej Blatnik, Boštjan Gorenc Pižama, Maša Jelušič, Mirt Komel in Lara Paukovič.
PRIZORIŠČA
VODNIKOVA DOMAČIJA
Vodnikova 65, Ljubljana
KNJIGARNA KONZORCIJ
Slovenska 29, Ljubljana
INŠTITUT ZA KRIMINOLOGIJO
Poljanski nasip 2, Ljubljana
KINOTEKA
Miklošičeva 28, Ljubljana
GENERALNA POLICIJSKA UPRAVA
Litostrojska Cesta 54, Ljubljana
KINOTEKA
18:00 MINUTA ZA UMOR – Jane Kavčič, Slovenija (Jugoslavija), 1962, 35 mm, 1.37, čb, 80 minut
Koh (Vanja Drach) se po 18 letih vrne v domovino in je zaradi dolge odsotnosti osumljen medvojne izdaje, zaradi katere so bili ubiti njegovi sošolci. Preživeli so le štirje in Koh se odloči, da bo sam odkril izdajalca. Skupina bivših sošolcev (med njimi enega igra Demeter Bitenc) se znajde v nočnem lokalu, kjer Koha nekdo vrže čez ograjo terase. Pojavi se policijski inšpektor, ki prisotne obvesti o Kohovi smrti. Eden izmed sošolcev zbeži, a ga policija ujame. Inšpektor zadrži vse tri osumljence v praznem baru in pri rekonstrukciji dogodka razkrije morilca. Eksperimentalno uvajanje kriminalnega ali detektivskega žanra v slovenski film in ena najbolj markantnih vlog legendarnega Demetra Bitenca.
INŠTITUT ZA KRIMINOLOGIJO
17:00 – 17:20 KDO SO MORILCI V LITERATURI – Manja Skočir
Umor se kaže kot velika večna tema svetovne književnosti – in morilci kot klasični literarni (anti)junaki: od Ahila, Ojdipa in Klitajmestre, prek Hamleta in Macbetha, do Raskolnikova, Meursaulta, Jean-Baptista Grenouilla, Patricka Batemana, Toma Ripleyja in Amy Dunne. Predavanje sledi razvojni liniji literarnih morilcev skozi zgodovino: od junakov, ki ubijajo zaradi časti, vere ali notranjih demonov, do na videz povsem običajnih ljudi, hladnih preračunljivcev in razcepljenih identitet. Vendar se umor v literaturi le redko pojavi zgolj kot kaznivo dejanje – pogosto je v funkciji pripovednega orodja za raziskovanje človekovega bistva, moralnih meja in eksistencialne svobode. Najznamenitejši literarni morilci nas tako silijo v razmislek o arhetipskih etičnih dilemah in v soočenje s temeljnimi bivanjskimi vprašanji. Mar to pomeni, da literarni zločin pogosto razkrije več o bralcu kot o storilcu?
17:25 – 17:45 ONKRAJ FIKCIJE: KAJ NAM PODATKI IN ANALIZE POVEDO O UMORIH V SLOVENIJI – izr. prof. dr. Mojca Plesničar, doc. dr. Dean Lipovac
Ko beremo kriminalke ali gledamo detektivske serije, se zdi, da so umori prefinjeni, skrivnostni in vsepovsod prisotni. Serijski morilci, neznani storilci, hladnokrvne zarote. A kako blizu je ta fikcija resničnosti slovenskega vsakdana? Predavanje bo razgrnilo dejansko sliko umorov v Sloveniji od osamosvojitve do danes. Ogledali si bomo, kdo so ljudje, ki ubijajo, in kdo tisti, ki so ubiti – pogosto v odnosih, ki so bližji, kot bi si želeli. Kakšni so vzroki, kakšne okoliščine in kaj se je v teh desetletjih spremenilo? Namesto vseprisotnega občutka, da je nasilja vedno več, se bo izkazalo, da je – vsaj kar zadeva umore – ravno nasprotno: vedno manj jih je. S podatki, primeri in vpogledi v sodno prakso se razbija mite in prikazuje, kako zelo vsakdanji, nefilmski, pa zato nič manj pretresljivi so umori v naši družbi. Predavanje je vabilo k pogledu onkraj senzacije – v tišino za rumenimi trakovi.
17:45 – 18:00 VPRAŠANJA OBČINSTVA IN ODMOR ZA KAVO
18:00 – 18:20 PREDSTAVITEV KNJIGE LJUBITI MORILCA – prof. dr. Dragan Petrovec
Naslov in besede – Ljubiti morilca – je treba jemati v vseh pomenih in odtenkih. Na žalost, kar je najbolj tragično, najprej dobesedno. Nekaj opisanih in povsem resničnih primerov razkriva močno čustveno navezanost na osebe, ki so že ubijale ali poskušale to storiti. Ne gre za navezanost kogarkoli, na primer varno oddaljenega občudovalca, ki zgolj podeljuje všečke. Gre za ljubezen, ki jo čuti žrtev, dejanska v preteklosti ali potencialna v bližnji prihodnosti.
V širšem pomenu naslova, ki ni nič manj usoden, pa gre za ljubezen do ljudi, zlasti politikov, ki sejejo sovraštvo in smrt, in ki jim nikoli ne zmanjka občudovalcev.
18:25 – 18:45 PREKLETI TISTEGA, KI JE IZNAŠEL VERIGE: ZLOČIN IN KAZEN PRI IVU ANDRIĆU – prof. dr. Matjaž Ambrož
Obstaja literarni žanr, ki pripoveduje zgodbe iz »zavodov za prestajanje kazenskih sankcij«. V teh zgodbah je zapor opisan kot kozmos v malem, v katerem se srečujejo ljudje različnih nravi in značajev. Znana so velika imena zaporniškega žanra: Dostojevski, Solženicin, Genet, Wilde in druga. Manj znano pa je, da se je v tem žanru preizkusil tudi jugoslovanski Nobelovec za literaturo Ivo Andrić v Prekletem dvorišču (1954).
Na prekletem dvorišču sobivajo »potuhnjeni siromaki, ki iščejo v opojnih mamilih, česar niso mogli najti v rednem življenju; grehotni starci in mladeniči, ki jih je nepoboljšljivo pokvaril greh; ljudje z izmaličenimi nagoni in navadami, ki jih ne skrivajo in ne lepšajo …« Poleg njih pa še mnogi drugi, tudi kultivirani in izobraženi, dobri pripovedovalci zgodb, ki si s pripovedovanjem krajšajo čas, Andriću pa pomagajo tkati več ravni pripovedi. Besedilo je navdihujoče za raziskovanje vprašanj »zločina in kazni«, prav tako pa vprašanj »zapletenih meandrov človeških usod« – kolikor je oba sklopa vprašanj sploh mogoče ločiti.
18:45 VPRAŠANJA OBČINSTVA IN DRUŽENJE
VODNIKOVA DOMAČIJA
16:30 – 21:00 KNJIGOBEŽNICA KRIMINALK – PRINESI IN ODNESI SVOJ UMOR
Si želiš novih kriminalk, pa ne veš, kam s tistimi, ki si jih že prebral? Menjalnica kriminalk na Vodnikovi domačiji!
16:30 – 21:00 BAR S PIJAČAMI TVOJIH NAJLJUBŠIH DETEKTIVOV IN KNJIGARNA UMOROV
17:00 – 17:05 NE TAKO URADNO ODPRTJE KRIMIFESTA – Maša Jelušič
Med predavanji se v družbi kriminalno sorodnih duš sprosti ob kakavu Hercula Poirota ali ob viskiju Harryja Hola, spotoma pa si poglej še krimi kuriran izbor Vodnikove knjigarne, posvečene najsrhljivejšim trilerjem, zagonetnim detektivkam in napetim kriminalkam.
17:05 – 17:45 KAKO KRIMINALKE POMAGAJO SLOVENIJI – Andrej Blatnik
V zadnjih letih v Sloveniji vse bolj beremo domače avtorice in avtorje, zlasti tiste, ki pišejo kriminalke. Zakaj je pomembno, da slovenska žanrska ponudba stopa v korak s časom, bo utemeljeno v predavanju, ki se bo sprehodilo od začetkov slovenske kriminalke, pisane tudi v nemščini, prek zbliževanja resne in popularne literature v devetdesetih, do današnjih dni, ko število izvirnih kriminalk bliskovito narašča – kvaliteta pa tudi.
18:00 – 18:45 KAKO NAPLESTI IN RAZPLESTI LABIRINT LAŽNIH SLEDI – Irena Svetek in Tadej Golob, vodi Maja Peharc
Irena Svetek bo razkrila nove načrte za kriminalko Hudičev greben. Bo namignila tudi, kaj se dogaja z ekranizacijo Rdeče kapice?
Tadej Golob pa bo sveže iz tiskarne pripeljal svoj nov kriminalni roman Brezno (Založba Goga, 2025), v katerem mojstrsko prepleta aktualno kriminalno preiskavo z zgodovinskimi sencami povojnih pobojev.
Pisatelja kriminalk, ki sta odločilno oblikovala slovensko žanrsko krajino, bosta razpravljala o ustvarjalnem procesu oblikovanja napete zgodbe in predstavila novi knjigi oziroma načrte zanju.
Kaj storiti z liki, prostorom in motivom, kako jih vtkati v zgodbo, naplesti vznemirljiva vozlišča in zadovoljujoča razpletanja? Kako se domislita preobratov in kako ustvarjata lažne sledi, ki bralca vodijo pred prag morilca in njegovega motiva, a ga nikoli ne prestopijo? Je namigov in stranpoti lahko preveč? In kje je pravzaprav meja med zapleteno zmedo in dovršeno kriminalno uganko? Kako torej okoli umora naplesti zgodbo, ki je za bralca hkrati prepričljiva in presenetljiva?
19:30 – 21:00 PUB KRIMIKVIZ – ZLOČIN V PETIH DEJANJIH! – Maša Jelušič
Od klasičnih slovenskih detektivskih zgodb do tujih mojstrovin, od filma do knjige, od resničnosti do fikcije, od zahrbtnih strupov do razburljivih preobratov – vprašanja vsekakor ne bodo prezahtevna, a ravno prav zvita, da na koncu morda ugotovimo, da je bil morilec … ves čas med nami.
VODNIKOVA DOMAČIJA
16:30 – 21:00 KNJIGOBEŽNICA KRIMINALK – PRINESI IN ODNESI SVOJ UMOR
Si želiš novih kriminalk, pa ne veš, kam s tistimi, ki si jih že prebral? Menjalnica kriminalk na Vodnikovi domačiji!
16:30 – 21:00 BAR S PIJAČAMI TVOJIH NAJLJUBŠIH DETEKTIVOV IN KNJIGARNA UMOROV
Med predavanji se družbi kriminalno sorodnih duš sprosti ob kakavu Hercula Poirota ali ob viskiju Harryja Hola, spotoma pa si poglej še krimi kuriran izbor Vodnikove knjigarne, posvečene najsrhljivejšim trilerjem, zagonetnim detektivkam in napetim kriminalkam.
17:00 – 17:45 Bralni klub #Knjigebrat: KDO JE UBIL BRANJE? – Ivan Cepanec, Klemen Lah in dijakinje in dijaki, povezuje Jan Stergar
Žrtev poznamo. A kdo je krivec? Osumljencev je veliko: od črnih zaslonov do samih bralcev. Zakaj mladi vse več berejo v angleščini? Kakšne detektivke bi morali pisati Slovenci, da bi jih mladi raje brali? Srednješolci se bodo skupaj s strokovnjaki prelevili v pronicljive detektive in poskušali razkriti, ali je branje v slovenščini med mladimi dokončno izdihnilo ali pa preprosto ne znamo najti poti do bralcev in bralk.
Projekt #knjigebrat nastaja pod okriljem Mladinske knjige.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
18:00 – 18:45 KJE SE KONČA RESNIČNOST IN ZAČNE LITERARNA DOMIŠLJIJA – Damjan Apollonio, Društvo kriminalistov Slovenije
Kaj pomeni biti kriminalist? Kako poteka preiskava od prvega dokaza do razkritja resnice? V pogovoru s predsednikom Društva kriminalistov Slovenije bomo raziskali dinamiko preiskovalnega dela, izzive sodobne kriminalistike ter vpogled v to, kako resničnost pogosto preseže literarno domišljijo … ki jo naš gost piscem kriminalk pogosto pomaga oblikovati. Pogovor bo tako osvetlil tudi sodelovanje med kriminalisti in pisci, razkril vpliv resničnih primerov na literaturo in se spraševal, koliko postopkovne natančnosti kriminalna zgodba sploh potrebuje, kdaj pa resničnost napeti zgodbi in veličastnim likom postane v napoto.
19:00 – 19:45 ZAKAJ KRIMINALKA POTREBUJE ZLOČIN, MOTIV? – Mirt Komel in Andrej Blatnik
Ali je Mirtu Komelu z detektivko Črepinja (Založba Goga, 2025) uspelo napisati kriminalko brez umora?
Denar, strast, želja po moči, ljubosumje, jeza, strah in ljubezen se srečajo v nepričakovani presečni množici, imenovani »najbolj pogosti motivi za umor«. Gosta se bosta poglobila v razmišljanje o motivih zločina, tako v literaturi kot v resničnem življenju. Zakaj morilci v knjigah morijo? Se obnašajo drugače kot v resničnem svetu? Se motivi obojih spreminjajo skozi čas? In kako je z enakostjo spolov? Se slovenski motivi razlikujejo od svetovnih trendov? Kakšen motiv bralca najbolj privlači, zadovolji in mu vzbudi željo po še … kriminalno dobrih literarnih zločinih? Kako kriminalke vplivajo na bralčevo dojemanje zločina in ali mora imeti vsaka dobra kriminalka svoj »zakaj«? Ali pa zadostujeta zgolj kdo in kje … ter občutek skrivnosti?
20:00 KDO JE UBIL SLOVENSKO KRIMINALKO? – PODKAST O.B.O.D. – Mito Gegič, Igor Harb, Aljoša Harlamov
Res je, da slovenskemu filmu trdi žanri nikoli niso ravno šli – in kriminalka žal ni nobena izjema. Gledalci so se namesto “Kdo je morilec?” pogosteje spraševali: “Kaj za vraga jaz to gledam?” Slovenska filmska kriminalka je raje kršila pravila kot jih vzpostavljala in pri tem v zakladnico žanra prispevala nekatere bizarne filmske like: morilce, ki se ubijejo sami, mafijce, ki mislijo, da je Velenje velemesto, in celo kopico nesposobnih detektivov, ki ne uspejo najti niti pogrešanega psa. Toda agentje prvega slovenskega žanrskega podkasta se bodo vseeno pogumno podali v ta svet in predebatirali slovensko filmsko kriminalko od Minute za umor (1962) do Psov brezčasja (2016). Elementarno? Vsekakor, dragi Watson.
VODNIKOVA DOMAČIJA
16:30 – 21:00 KNJIGOBEŽNICA KRIMINALK – PRINESI IN ODNESI SVOJ UMOR
Si želiš novih kriminalk, pa ne veš, kam s tistimi, ki si jih že prebral? Menjalnica kriminalk na Vodnikovi domačiji!
16:30 – 21:00 BAR S PIJAČAMI TVOJIH NAJLJUBŠIH DETEKTIVOV IN KNJIGARNA UMOROV
Med predavanji se v družbi kriminalno sorodnih duš sprosti ob kakavu Hercula Poirota ali ob viskiju Harryja Hola, spotoma pa si poglej še krimi kuriran izbor Vodnikove knjigarne, posvečene najsrhljivejšim trilerjem, zagonetnim detektivkam in napetim kriminalkam.
17:00 – 17:45 KDAJ IN S ČIM? SLEDI ZLOČINA – POGLED V DELO NACIONALNEGA FORENZIČNEGA LABORATORIJA – Andrej Gerjevič in Gavrilo Hadžić
Na festivalu, kjer se fikcija prepleta z resničnostjo, se nam pridružujeta strokovnjaka iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija, ki bosta razkrila, kako se zločini razrešujejo v resničnem svetu – daleč od dramatičnih zasukov in genialnih detektivov, ki jih poznamo iz romanov. Prvi del bo namenjen predstavitvi laboratorija, njegove vloge v kazenskih postopkih ter metod, ki jih uporabljajo pri razkrivanju resnice. Drugi pa bo osvetlil področje bioloških preiskav – od analize DNK do sledi, ki jih puščamo nevede, a lahko razkrijejo ključne informacije.
Resničnost forenzike je pogosto počasna, natančna in polna dvomov – a prav v tem tiči njena moč. Pridružite se nam na edinstvenem vpogledu v svet, kjer znanost piše zgodbe, ki so včasih bolj neverjetne kot fikcija sama.
18:00 – 18:45 KJE? ZLOČIN NA DOMAČEM ALI TUJEM DVORIŠČU – Mojca Širok in Avgust Demšar, vodi Jedrt Jež Furlan
V svojih romanih Mojca Širok razpleta politično kriminalne spletke med Rimom, Ljubljano in Brusljem, kjer se v napetem trilerju Praznina (Mladinska knjiga, 2023) sklene izjemna trilogija.
Avgust Demšar pa nas v Vrelcu življenja (Založba Pivec, 2025) popelje v skrivnostne slovenske toplice, kjer se iz sledi v zadnjem primeru razkriva več kot le ime kraja. Po portretu Maribora, izmišljenem otoku in vasi Vodnjaki je to nova postaja njegovega kriminalnega zemljevida.
Vsak zločin ima svoj kraj. Mesto, vas, zapuščena hiša, otok, vila, gozd ali temna ulica. Vsako prizorišče nosi svoje skrivnosti, poraja like in določa tempo pripovedovanja. Bralce privlačijo različna prizorišča zločina. Nekateri imajo radi zgodbe domačega okolja, druge pritegnejo zločini velikih prestolnic. Avtor lahko izriše portret nekega mesta ali v znanem okolju ustvari popolnoma nov prostor, zgradi hišo ali kar celo vas.
19:00 – 19:45 NOČ ZLOČINA! PODELITEV NAGRAD PILA ZA NAJBOLJŠI KRIMI ROMAN IN NAJBOLJŠO KRATKO KRIMI ZGODBO, vodi Boštjan Napotnik
Žirija v sestavi Ana Geršak, Simon Popek, Veronika Šoster, Marcel Štefančič in Damjan Zorc je med več kot 50 kriminalnimi romani, ki so jih slovenski pisatelji napisali v letih 2023 in 2024, izbrala …
V sodelovanju s Sobotno prilogo Dela je žirija v sestavi Andrej Blatnik, Maša Jelušič in Irena Štaudohar med 73 prispelimi zgodbami izbrala zgodbo Kamila Lorencija, za objavo v Sobotni prilogi pa predlaga še zgodbe Toma Kočarja, Hane Kovač, Klemna Laha in Veronike Razpotnik.